| KD Janez Jalen - Teater JJ vas vabi na novo predstavo "Arzenik in stare čipke" |
| |
"Teater, teater bo po moje obstajal še leto, največ dve!" reče Abby! Gospod Harper pa pristavi: "Skrbi me za Mortimerja. To njegovo zanimanje za teater. Gledališki kritik je nenehoma izpostavljen teatru in nekateri se začnejo zanimat zanj!" Mortimer je namreč gledališki kritik, ki gledališče dobesedno sovraži. Kot reče Abby: "On o gledališču piše grozne stvari." Koliko resnic o odnosu oblasti do umetnosti, že v uvodu v to imenitno igro. In gledališki kritik, ki naj bi bil koristen, uporabni del organizma, ki mu rečemo teater, gledališče sovraži.
Pogosto se čudimo, kako je lahko tekst, ki je napisan pred mnogimi leti, pa naj bo stara Grčija ali pa pred sto leti, tako aktualen. Kot da je napisan danes. Za današnji dan. Kot da je avtor, ki ga že mnogo let prekriva ruša, naš sodobnik. Ja! Naše ogledalo! Ena od sposobnosti pravih umetnikov je prav to: da izluščijo iz svojega življenja in dobe, ki jo živijo, teme, motive, ki so večni. Ljubezen, hrepenenje, zločin in kazen, pokvarjenost in predanost, zvestoba ...
ARZENIK IN STARE ČIPKE je zagotovo dramska predloga te vrste. Vse našteto je v tem resnično imenitnem dramskem besedilu. In kako na moč skozi prispodobo spominja zgodba dveh ostarelih gospodičen v tej črni komediji na čas, ki ga živimo. Nihče več ne spoštuje svetosti življenja, zločin je relativiziran do te mere, da je za omogočanja lastne koristi dovoljeno izbrancem, seveda, pa če ravno jih nihče ne ogroža.
Vesel sem ponovnega snidenja z imenitno ekipo KD Janez Jalen, tako igralsko kot tehnično, ki se vsakega študija loti z veliko zavzetostjo in močno ambicijo pričarati gledalcem kar največ! In res vedno znova presegajo sami sebe. Skratka: dali vam bomo vse, kar zmoremo in še več!
To je čarobnost timskega dela, brez katerega gledališča ni. In tu si v prvi vrsti TI gledalec, ki nam omogočaš, da živimo svoje sanje. Da nastopamo, da si prizadevamo narediti ta svet lepši in pravičnejši. Če smo prepričali samo enega, smo naredili veliko. In kdor se med nami počuti osamljenega, samotnega, nemočnega ... Martha in Abby poznata rešitev za vas! Na zdravje!
Gojmir Lešnjak Gojc, režiser
Gledališki list
Arzenik in stare čipke si boste lahko ogledali v kulturnem domu v Notranjih Goricah in sicer:
REPRIZA, sobota 23. 2. 2019 ob 19.30 uri.
Za rezervacijo vstopnic kliknite TUKAJ.
 |
| |
|
| |
| Mojca Novak 400 predstav |
| |
Januarja letos je naša igralka Mojca Novak zabeležila poseben jubilej. Odigrala je 400 gledaliških predstav.
Nekaj utrinkov si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
|
| |
|
| |
| KD Janez Jalen predstavlja "Prevare" - finalno predstavo 57. Linhartovega srečanja 2018 |
| |
»Prevare, prevare, prevare
imajo svoje čare.
Preslepijo oko in uho,
v igro vas zapeljejo …«
Stari, obubožani vdovec Giovanni Trapattoni bi rad oddal svojo hčerko Monico Bellucci Trapattoni, vendar nima za burek … no, za doto. Nekako se pogodi z drugim starcem – pohotnim Carlom Ancelottijem, da bo hčerka prišla v zakon s praznimi žepi. … Hura! … Vendar hčerka nebi starca vzela, saj bo ob njem s'rotica redkokdaj vesela – ona bi se poročila z mladim, postavnim sanjačem in ljubiteljskim pesnikom Francescom Tottijem, ki pa je do ušesnega masla zaljubljen v prelestno Gianno Naninni Ancelotti, kateri pa se srce vname za Pierluigia Collino, ki je v resnici ženska – preoblečena Monica Bellucci Trapattoni, ki ima skrito željo – poročiti se z … aaaaa!!! … cela zmešnjava!
… Pa kaj bi razlagali – pridružite se nam v stari Modeni, kjer boste priče vrtincu prevar … takšnih in drugačnih … pa tudi nune ne bodo manjkale, pride pa tudi Gianluigi Buffon, da o vodnjaku iz 12. stoletja, ki stoji na glavnem trgu, sploh ne govorimo …
Ker živimo v času prevar – na vseh področjih (no, v bistvu človek živi z in v prevarah odkar se je postavil na zadnje noge), smo se odločili, da nas bodo tokrat prevare zgolj in le zabavale. Pridružite se nam v dobri uri simpatičnih in nič bolečih prevar tudi vi!
Gorazd Žilavec, režiser
… In kot je dejal Gašper Tič:
»V teatru se prevara, ko ugasnejo luči, konča,
življenju vašem kaj lepega prida,
vas zabava, nasmeji,
da v resničnem svetu manj boli.«
ZAHVALA
Zahvaljujemo se Tosji in Galu Tič, sinovoma pokojnega Gašperja Tiča, avtorja zaključnega epiloga v predstavi Prevare, za odstop avtorskih pravic. |
|
| Gledališki list |
|
| |
 |  |  |  |  |  |
|
| |
 |  |  |  |  |  |
|
| |
 |  |  |  |  |  |
|
| |
 |  |  |  |  |  |
| |
|
| |
| KD Janez Jalen, mladinska sekcija predstavlja "Dogodek v mestu Gogi" |
| |
 | | Skoraj 70 let je že od Grumove stvaritve kanonskega dramskega besedila Dogodek v mestu Gogi in še danes to misteriozno ter pokvarjeno mesto išče svojo objektivizacijo. Mnogo predlogov je že padlo, mnogo izpadlo. Je Goga Ljubljana? Novo mesto? Kranj? Ali pa kar vsako slovensko, če ne celo svetovno mesto.
»Privid je edini paradiž, iz katerega ne moremo ubežati.« je najmočnejša replika, ki jo v sebi nosi to besedilo. Je odgovor na iskanje Goge in je objekt njenega obstoja. Res je, da se »dogodki« v Gogi lahko (in se) dogajajo v prav vsakem mestu, pa vendar to besedilo ne opisuje lokalnega življenja. Popelje nas v privid, bolj natančno, v Hanin privid mesta njenega odraščanja, privid, v katerem je ujeta, a varna. Je tisto, kamor se vsak dan znova vrača in spleta eno in isto zgodbo – otroško traumo, ki je zaznamovala njeno življenje in jo ujela v takozvani »paradiž«, ki o njeni sedanjosti pove malo. Hana v tem prividu spleta zgodbe različnih likov, ki so v svoji matici ona sama. So tista mala Hana, ki je zaradi domačega hlapca izgubila otroštvo, življenje. So lutke v službi bolnega dekleta, ki ne more ubežati predstavi, ki ji jo je zrežiralo življenje.
Goga se bo v Hanini glavi igrala vsak dan, do njenega zadnjega diha in težko je verjeti, da se bo nekoč zgodila napaka in jo osvobodila iz edinega paradiža življenja. Da, Hana bo to zgodbo živela večno, tebe, dragi gledalec pa vabim, da za en večer skupaj z njo odpreš zaveso in pokukaš v ta tragičen fiasko, prepleten s komiko človekove majhnosti.
Benjamin Zajc
Igrajo: Anuška Đogić - Hana, Ana Hafner - Tereza/Gospa Prestopil, Domen Hribar - Teobald, Lara Osredkar - Afra, Teja Osredkar - Tarbula, Pino Pograjc - Klikot, Eva Povirk - Kalefa, Meta Rogelj - Mirna žena, Jošt Rogelj - Prelih
Režija, dramaturgija in priredba: Benjamin Zajc
Scenografija in kostumografija: KD Janez Jalen
Maska: Ema Osolnik in KD Janez Jalen
Glasba: Simon Bezek
Oblikovanje svetlobe: Jernej Rogelj
Oblikovanje plakata: Neža Vavpetič
Produkcija: KD Janez Jalen
Producent: Bogdan Francelj
Cena vstopnice: 10 EUR odrasli, 5 EUR otroci in mladina do 20 let
|
|